Nagrade tantadruj 2022 so prejeli igralec MATIJA RUPEL, uprizoritev 52 HERTZOV in kostumograf ANDREJ VRHOVNIK

23.05.2022

Sinoči, 22. 5. 2022, so na slavnostni podelitvi primorskih gledaliških nagrad TANTADRUJ 2022 v Gledališču Koper nagrade podelili nagrajencem.

Člani žirije Andraž Gombač, Ivana Zajc in Ana Perne pa so razglasili naslednje tri nagrade:

* Nagrado tantadruj 2022 za igralsko stvaritev je prejel MATIJA RUPEL (SNG Nova Gorica) za vloge klovna v 52 hertzih, črička v Čričku in temačnem občutku ter Pina Mlakarja in Borisa Kidriča v predstavi In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek.

Iz utemeljitve:

Črička, ki v režiji Ivane Djilas nekega jutra v glavi, polni zataknjenih misli in dvakrat težji kot običajno, začuti zoprn, moteče velik občutek, Matija Rupel portretira prikupno, duhovito, ravno prav prismuknjeno in obenem ganljivo. Nesrečnikove notranje boje nakaže tako s skrušenim glasom kakor z natančno odmerjeno telesno mimiko. V koprodukciji z novomeškim Anton Podbevšek Teatrom je Rupel pod režijsko taktirko Matjaža Bergerja natančno oblikoval ključna sopotnika Edvarda Kocbeka: najprej baletnika Pina Mlakarja z gibkostjo mladostnega optimizma, radovednosti in radoživosti, zatem pa še teže ulovljivega Borisa Kidriča, ki ga igralec od mladostne zagnanosti pravovernega partizana izostri do hladne pragmatičnosti in odrezave brezkompromisnosti strumnega politika. V režiji Mojce Madon je Rupel sezono kronal kot žalostni klovn in obenem priljuden povezovalec predstave 52 hertzov. Nekoliko zmeden in omahljiv igralec z dna hierarhične lestvice na valovih duhovitega samopomilovanja odpira okenca v “najbolj žalostno službo na svetu” in občinstvu približuje gledališko mašinerijo. Govori in prepeva. Njegovo obvladovanje glasu in telesa, intelekta in strasti pa nov vrh doseže v avtorskem monologu o neki divji noči – po zaslugi mojstrskega igralca bi skoraj prisegli, da smo bili tam tudi mi, njegovi gledalci.

* Nagrado tantadruj 2022 za najboljšo predstavo v celoti je prejela uprizoritev 52 HERTZOV Tijane Grumić v režiji Mojce Madon (SNG Nova Gorica).

Iz utemeljitve:

Sodobno dramsko besedilo srbske dramatičarke Tijane Grumić Najbolj osamljen kit na svetu prelamlja z ustaljenimi konvencijami ustvarjanja dramatike, zato za uprizoritev pomeni izziv. Gledališka ekipa ga je sprejela in ustvarila svežih 52 hertzov. Predstava izžareva mladost – pa ne le zaradi avtorice, ki jo spoznamo v prevodu Dijane Matković, režiserke Mojce Madon, avtorja priredbe in dramaturga Jake Smerkolja Simonetija in lektorice Anje Pišot, ustvarjalcev najmlajše gledališke generacije. Delo odlikujejo izvrsten humor, igrivost, a hkrati izjemna globina, saj se ukvarja z zahtevnimi temami smrti, samote in razpada neke skupnosti. V pripovedi o družini se pred gledalcem zvrsti preplet zgodb, odmaknjene poetičnosti, iskrivih spominov, detajlov in drobnih dogodkov ter čistih emocij. Gledališka izkušnja se pravzaprav začne že kar v preddverju gledališča in se nadaljuje na balkonu s pogledom na novogoriški travnik in ulice. Priredba besedilo že kar takoj učinkovito umesti v prostor primorskega gledališča in se poveže z njegovo zgodovino. Nakar občinstvo predstavi sledi v malo dvorano in sedišča dobi najprej na odru, zatem še v avditoriju. Igralci Matija Rupel, Ivana Percan Kodarin, Žiga Udir, Marjuta Slamič, Peter Harl, in Ana Facchini prepričljivo sestavljajo zahtevno fragmentirano, tako duhovito kakor presunljivo pripoved. Z notranjimi dialogi odlično karakterizirajo posamezne like. Interpretacije igralcev izvirno pospremijo tudi scenografija in kostumografija ter glasba. Izjemna režija v ta okvir odlično vključi glas kita: sredi morja s svojim tonom 52 hertzov, ki ga drugi kiti ne razumejo, živi v neznosni samoti. Poleg tega predstava zabriše meje med odrom in gledalci. Čeprav gledališče v predstavi razgalja svoje procese, nikakor ne izgublja lastne moči. Predstava, ki nas popelje od samotnih morskih globin do brezmejnega vesolja, gledalca nasmeje, razigra, navdihne, gane. Novogoriški teater je po pandemični suši ponovno pokazal ves sijaj gledališča kot čarovnije, ki nas v neulovljivem trenutku vsakič znova poveže, plemeniti in radodarno obdaruje.  

 

* Tantadruja za posebne dosežke je prejel ANDREJ VRHOVNIK, kostumograf Ptičje farme (SSG Trst, Gledališče Koper).

* Nagrado tantadruj 2022 za življenjsko delo je prejel režiser DUŠAN MLAKAR.

Dušan Mlakar je na odru SNG Nova Gorica v sezoni 1973/74 debitiral z uprizoritvijo Ionescove Selitve in Valentinovega Novega najemnika. Njegov gledališki opus šteje 128 uprizoritev, 24 v novogoriškem gledališču. K umetniški rasti novogoriškega igralskega ansambla pa Dušan Mlakar ni prispeval le kot režiser, temveč tudi kot umetniški vodja gledališča. 

Člani žirije so bili Ingrid Kašca Bucik, Bine Matoh in Nataša Sosič.

ISKRENE ČESTITKE VSEM NAGRAJENCEM!