Maja Aduša Vidmar

Modro pišče

Uprizoritev za otroke

Predstava traja 35 minut.

Za predstavo trenutno ni razpisanih terminov.

Modro pišče, nova zgodba izpod peresa igralke in tekstopiske Maje Aduše Vidmar, pripoveduje o nesrečni kokoši, ki izvali pametnega piščančka. Dogodek razburi ves kokošnjak, saj se še nikoli ni zgodilo, da bi pišče več vedelo od koklje. Pišče ni podobno nikomur, in ker se tudi nenavadno oglaša, petelin zahteva, da se ga znebijo. Vsi se strinjajo, razen koklje, ki je pripravljena trpeti, samo da bo pišče imelo mamo. Takrat pa se pojavi sova, ki išče svojega mladiča. Seveda ga prepozna v modrem piščetu.
Zgodba o nenavadnem piščančku ni in ne želi biti le prikupna pripoved o pernatem nebodigatreba, ki je kokošnjaku v sramoto in nadlogo, temveč želi male gledalce opozoriti na enakost in enakopravnost vseh živih bitij - tudi ljudi. Povedati želi, da biti "drugačen" ne pomeni biti slab, da so tudi "drugačni", ki skupaj z nami obiskujejo vrtec, lahko naši najboljši prijatelji, da se novega, neznanega in nenavadnega ni treba bati in da je tudi na od nas različne včasih potrebno gledati - s srcem.

Severjeva nagrajenka Maja Aduša Vidmar (1965) že dobro desetletje ustvarja kot dramska igralka in tekstopiska v svobodnem poklicu. Po diplomi na AGRFT v Ljubljani je glavnino vlog odigrala na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, sodelovala z Dramo SNG Maribor, za TV Slovenija posnela nadaljevanko Vrtičkarji, podpisala niz scenarijev za televizijske oddaje, bila kolumnistka časnika Dobro jutro in se pred tremi leti – kot avtorica in režiserka – predstavila z dramskim prvencem, komedijo Šou mast gou on!! (Gledališče Olafa Gunarja). V zadnjem obdobju kreativno sodeluje z oglaševalsko agencijo Aanima, predvsem pa ustvarja za otroke; zanje je napisala Čokoladni poljub (2005), Gledališče Koper pa je v predlanskem prazničnem decembru uprizorilo njeno igrico Zmešnjavka in dedek Mraz (2003), ki je s svojo sporočilnostjo presegla zgolj priložnostno prednovoletno uprizarjanje.

Dramska tehnika Maje Aduše Vidmar, ki gradi besedilo na močni metafori, v sklepnem prizoru sicer sila hitropotezno, v enem kosu opravi s srečanjem Sove in Pikca, njenega dejanskega mladiča; za ostalo poskrbi materinski nagon. Svet, ki ga gledamo, je videti kokošji, a je hkrati tudi sila počlovečen/sloveniziran: utemeljen na petelinovem (ponarodelem, zato komaj opaznem) rentačenju, na zadovoljnem shajanju s povprečnostjo in obstajanju v ignoranci pa hkrati na ponosu na (prirojeno) kurjo slepoto.
To pa, kot kaže, kliče po obuditvi lekcije, zakaj se človek loči od živali, Slovenec od kuretine. Problemski segment igre v uprizoritvi Katje Pegan /.../ spregovarja posredno in na ves glas, zadrži nianse, ki jih omogoča besedilo, odpira z njimi več podvprašanj in sploh dobro opravi svoj posel.
Primož Jesenko, Delo, 9. decembra 2005

Na srečo se vse dobro konča, modri piščanček najde svojo pravo mamo Sovo, gledalcu pa ostane globoko sporočilo: otrokom nauk o enakosti, enakopravnosti in spoštovanju različnih, odraslim pa opozorilo, naj svoje otroke ljubimo brezmejno in brezpogojno. Naj spoštujemo svetost življenja, se veselimo otrok zaradi njih samih, naj bodo zaželeni, ne pa, da je zaželen naš užitek, ki se poraja, ko jih gledamo, negujemo in ljubimo. Bežna analogija z grdim račkom, torej.
Igra je razgibana in vzdržuje napetost od začetka do konca. Barviti kostumi Ane Matijević, odlična onomatopejska interpretacija pernatih živali, domala otroška, zagotovo pa pristna igrivost modrega piščančka, preprosta, a zelo povedna scenografija Milana Percana ter primerna glasbena zvrst Mirka Vuksanoviča so detajli, ki se kot cvetni lističi marjetice zložno nizajo okoli rumenih prašnikov. Igralke se lahkotno in vedro sučejo po odru, odigrajo ne preveč dolge dialoge, da otrokom pod odrom kot bi mignil mine pol ure, kolikor traja predstava.
Vrh zgodbe se s primerno dolgim razpletom sklene v srečen konec, kar omili tragiko izločenega bitjeca. S tem mladih gledalcev zagotovo ne pušča razočaranih. Skratka, radoživa, sporočilna igra, primerna za manj zahtevne odre.
Lea Kalc Furlanič, Primorske novice, 10. decembra 2005

Koprodukcija SNG Nova Gorica in Gledališča Koper

Festival Lent Maribor, 2007