Neumnost

na sporedu

Za predstavo trenutno ni razpisanih terminov.

trajanje Predstava traja 2 uri in 10 minut in nima odmora.

premiera

21. maj 2015, SNG Nova Gorica, veliki oder

o delu

V Las Vegasu, v mestu kaosa in denarja, v obcestnem motelu, v njegovih povsem enakih sobah, ki se razlikujejo le po razgledu z okna, srečujemo pet ljudi, prepletenih v različne zgodbe. Pet igralcev igra skupno triindvajset vlog v petih različnih zgodbah: o petih hazarderjih, ki poskušajo razvozlati pravilo rulete; o treh policistih, od katerih sta dva ljubimca; o matematiku, njegovi drugi ženi in sinu; o narcisoidnem igralcu in njegovi invalidni sestri; o dveh čudaških preprodajalcih umetnin, ki poskušata zbledelo sliko prodati za več milijonov dolarjev. Teorija kaosa oziroma Lorenzova enačba – formula, ki jo je baje razvozlal matematik in ki menda omogoča nadzor nad časom – je vezni element, ki ponazarja povezanost vseh zgodb in oseb v komediji po načelu »učinka metulja«. Zgodbe se na koncu ne združijo v eno, ampak ostanejo nedokončane, nerazjasnjene, kot je nerazjasnjen kaos, v katerem se nahajamo. A v navideznem kaosu se skriva povezanost vsega z vsakim, vsakega z vsem in čaka na dokončno razrešitev, oziroma konec sveta, ki ga prav tako predvideva enačba.
Rafael Spregelburd (1970) je s svojo živahno, a izjemno družbeno kritično komedijo (ki je četrti del Heptologije Hieronimusa Boscha, cikla sedmih dram, katerih naslovi so aluzije na sedem smrtnih grehov), napisal delo, ki se izredno aktualno vklaplja v čas, ko se že skoraj vsi sprašujemo o neumnosti naših dejanj, povezanih z denarjem. Ali ima vsa ta zgodba z denarjem sploh kakšen smisel, cilj, namen, ali je res že vsem jasno, da gre pravzaprav za čisto človeško neumnost brez resnih razlogov in pomena? Avtor, ki živi v Buenos Airesu v Argentini, je pisatelj, režiser, igralec in prevajalec; vse njegovo delo je izredno polemično ter zavrača stereotipe in trenutno modo. Njegove drame igrajo v Argentini, Kanadi in mnogih evropskih državah. Bil je nagrajen z več kot petdesetimi nagradami, vključno z nagradami Tirso de Molina (za La estupidez), Municipal, Argentores, Teatro del mundo in Clarin. Uprizoritev bo režirala Ivana Djilas, ki je v SNG Nova Gorica že režirala uprizoritvi Ta postelja je prekratka ali Samo fragmenti ter Skrivni strahovi na javnih krajih.

Gledališki list

v medijih

Neumnost je sveže dramsko delo, ki se formalno in vsebinsko loteva različnih vprašanj: od pohlepa v vsakdanjem življenju, izginotja etičnih zgledov, ki naj bi jih predstavljale avtoritete, do razpoke med znanostjo in umetnostjo, ki ju kot različna principa dojemanja sveta požira kapital in z njim trg. Ob tem se argentinski avtor s situacijami in prizori poigrava še žanrsko, pri čemer mesu teksta ne zmanjka parodije in travestije, ki se mestoma preveša v metateatralno. Vse našteto je predvsem izredno spretno izkoristila tudi režiserka. Lasvegaški motel na goriškem velikem odru deluje kot televizijski citat, kar močno podpirata odlična scenografija (delo Ajde Vogelnik) in kostumografija Maje Mirković. Idejo, da je gledališka iluzija obstojna le toliko, kolikor je mehanizem njenega delovanja skrit, postopoma razdira menjavanje scenskih elementov, rekvizitov in kostumov na odru kar med igro. Vso to karavano neumnosti pa vztrajno, v neustavljivem tempu poganjajo naprej igralci: Marjuta Slamič, Ana Facchini, Miha Nemec, Andrej Zalesjak in Kristijan Guček. Slednji se v menjavanju vlog najbolj očitno levi: iz gibalno in govorno stiliziranega igralniškega goljufa Ralpha prek nonšalantnega prekupčevalca z umetninami in znova drugače stiliziranega policista Davisa do govorno prepričljivo latinskoameriško izmaličenega Lina Venuttija. Gučkov nastop v Neumnosti je nesporna igralska bravura. Ob njem pa vrtinec podob, situacij in prizorov scela enakovredno soustvarjajo še ostali člani goriškega igralskega ansambla, v stalnih pregibih in premenah iz vloge v vlogo in iz kostuma v kostum: Miha Nemec od policijskega varuha tradicionalnih vrednot (Zielinsky), prek dezorientiranega Martina do paranoidnega znanstvenika Finnegana, Marjuta Slamič od nadležne in dokaj butaste Jane prek ekscesne Berte do prefinjene dilerke z umetninami, Ana Facchini od prostaške Maggie prek neutolažljive Susan in koketne novinarke Veronice Aldgate do prepričljivo vzvišene umetnostne zgodovinarke Flo Cohen. Uigrani igralski zbor dopolnjuje še Andrej Zalesjak, ki poleg dveh preostalih vlog upodobi še bogatega, a nesrečnega Bancrofta, pohlevnega policista Wilcoxa in zadolženega Finneganovega sina Brada. In konec? Kaj ponujajo nered, neumnost, omejene možnosti, odsotnost želje po vednosti? Ali smer razvoja sveta določa naključje? Ali le fizična sposobnost obračanja kaset? Ali oboje? O vsem tem torej tokrat na velikem odru SNG Nova Gorica. Živo, prepričljivo, barvito in izjemno duhovito.
Anja Bajda, Primorske novice, 25. maja 2015

druge opombe

Fotografije: SNG Nova Gorica / Foto atelje Pavšič Zavadlav

Prikaži celoten spored za predstavo