Slovensko narodno gledališče Nova Gorica
29avgust
Ponedeljek

17september
Sobota

Video

  • Janko in Metka

  • Smrčuljčica

  • Živalske novice

  • Čarovnik iz Oza

  • Antonton

  • Bolezen duše

  • In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek

  • Čriček in temačni občutek

  • jerebika, štrudelj, ples pa še kaj

  • Božična pesem

  • Tutošomato

  • Trojanke

  • Realisti

  • Peter Kušter

  • Razparač

  • 52 hertzov

  • Tridesetletnice

  • Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa

Rock muzikal POMLADNO PREBUJENJE v ponedeljek, 4. 7., ob 21.00

04.07.2022

Gostovanje Kosovskega narodnega gledališča iz Prištine

 

POMLADNO PREBUJENJE

Rock muzikal

 

Ponedeljek, 4. julij 2022, ob 21.00

Veliki oder SNG Nova Gorica

 

V albanščini s slovenskimi nadnapisi

 

O PREDSTAVI

Pomladno prebujenje, mojstrovina Franka Wedekinda v režiji Zane Hoxha, je bila na Kosovu uprizorjena že v devetdesetih letih. Potreba mladih, da razumejo, in da so sami razumljeni je bila od nekdaj izziv in to tudi ostaja, posebej pa zgodba, ki  so jo doživljali naši mladi v devetdesetih, torej v času protestov in odpora, v času, ko sta kolektivno in osebno svobodo omejevala Miloševićev politični režim in patriarhat, duh kolektivnega odpora pa je pri življenju držala solidarnost.

 

Mladi in njihove naravne potrebe niso bile prioriteta, in tako so bile celo informacije o spolnosti, čustvih, ljubezni in izkušnjah omejene, in so jih družine, šola in družba zanemarjale. Šolsko nasilje, psihične in spolne zlorabe, predsodki, nenačrtovane nosečnosti in splav so bili in ostajajo resnični problemi kosovske družbe.

 

Predstavo posvečajo najstnikom, ki so padli v letih 1998 in 1999 v zadnji vojni na Kosovu.

 

NAGRADE

Grand Prix na mednarodnem festivalu Skupi 2020 v Skopju v Severni Makedoniji

»Po ogledu predstav je žirija mednarodnega festivala SKUPI za najboljšo predstavo 14. festivala ITF SkupiFestival izbrala Wedekindovo Pomladno prebujenje v režiji Zane Hoxha in produkciji Artpolisa – umetniškega in skupnostnega centra in Kosovskega narodnega gledališča. Predstava izkazuje močan režijski koncept in sodobno estetiko, kaže pa tudi novo smer balkanskega gledališkega izraza, ki gre v korak z evropskimi, in sega na področje 'totalnega gledališča', ki uporablja glasno, dramo, ples, video, igranje, ki preizprašuje meje, in reakcije občinstva in je zato prejela Grand Prix festivala SKUPI.«  

 

Nagrada za najboljšo predstavo leta 2020 kosovskega Ministrstva za kulturo, mladino in šport

Na podelitvi nagrad 28. maja 2021 je Ministrstvo za kulturo v obrazložitvi dejalo, da Pomladno prebujenje nagrado prejema za svojo pogumno obdelavo problemov mladih - problemov, ki močno vplivajo na oblikovanje osebnosti vsakega posameznika, poleg tega pa za usklajenost med klasično igralsko interpretacijo s plesnim gledališčem in petjem, kar ustvari impresivno glasbeno predstavo.

 

Producent Kosovsko narodno gledališče & Center za umetnost in družbo - Artpolis

Avtor Frank Wedekind

Adaptacija in režija  Zana Hoxha

 

Igrajo Hajat Toçilla, Valmir Krasniqi, Labinot Raci, Arta Muçaj, Shkëlzen Veseli, Semira Latifi, Shpëtim Kastrati, Qëndresa Loki, Verona Koxha, Flamur Ahmeti, Armend Ballazhi

Glasbeniki Alzan Gashi, Arbër Salihu & Drin Tashi

Koreografija Robert Nuha

Kostumografija Yllka Brada

Scenografija Youliana Voykova – Najman

Vodja predstave Bajram Mehemtaj

Asistentka Elira Lluka

 

Frank Wedekind, avtor besedila

Frank Wedekind je nemški igralec in dramatik, ki je na predvečer prve svetovne vojne postal pomembno gonilo v nemškem umetniškem svetu. Kot neposredni predhodnik modernega gledališča absurda je v svojih dramah uporabljal epizodične prizore, fragmentirane dialoge, distorzije in karikature, ki so oblikovale prehod od realizma njegovega časa v ekspresionizem naslednjih generacij.

 

Značilna tema njegovih dram je nasprotje med prvinskimi silami spolnosti in farizejstvom družbe. Leta 1891 je izdaja njegove tragedije Pomladno prebujenje (Frühlings Erwachen) povzročila škandal. Čez 14 let, leta 1905, jo je uspešno uprizoril Max Reinhardt kot igro z nizom kratkih prizorov, med njimi so tako poetični in nežni, kakor tudi grobi in neposredni, ki se ukvarjajo s spolnim prebujenjem treh najstnikov.

 

Druge Wedekindove znane igre so igre o Lulu, Duh zemlje (Erdgeist, 1895) in Pandorina skrinjica (Die Büchse der  Pandora, 1904), v katerih je razširil temo spolnosti in uvedel nemoralno fatalko Lulu, ki jo uniči tragični konflikt med spolno svobodo in dvolično meščansko moralo. Druge njegove igre so še Komorni pevec (Der Kammersanger, 1899), Markiz in Keitha (Der Marquis von Keith, 1900), Kralj Nikolo ali Takšno je življenje (König Nicolo oder So ist das Leben, 1901), Hidalla (1904) in Franziska (1912). Pisal je tudi poezijo, prozo, pesmi in eseje. Leta 1986 je bil objavljen njegov dnevnik Dnevnik erotičnega življenja (Die Tagebucher: ein erotisches Leben).

 

Zana Hoxha, režiserka

Zana Hoxha (rojena 1981) je kosovska gledališka režiserka in ustanoviteljica in voditeljica Artpolisa – kosovske nevladne organizacije, ki promovira umetnost in raznolikost skozi socialni dialog in gradnjo skupnosti. Režirala je že okoli dvajset gledaliških predstav in jih predstavila v največjih gledališčih na Kosovu, drugod na Balkanu (v Albaniji, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, na Hrvaškem), kot umetnica, aktivistka in pedagoginja pa se je predstavila tudi drugod po Evropi, v Združenih državah, na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki.

 

Med letoma 2004 in 2011 je bila voditeljica gledališkega oddelka festivala SKENA-UP, med letoma 2011 in 2013 umetniška voditeljica gledališča v Đakovici, je pa tudi ustanoviteljica in umetniška direktorica največjega festivala umetnic in aktivistk FEMART. Zana Hoxha je nekdanja udeleženka programa IVLP (International Visitor Leadership Program) ameriškega zunanjega ministrstva in priznana režiserka, ki je bila za svoje delo nagrajena na Kosovu in drugod v regiji.

 

Kot umetnica in aktivistka gledališče uporablja za opozarjanje na socialne probleme, s fokusom na  opozarjanje o spolnem nasilju, človekovih pravicah in različnosti. Bila je članica sveta Kosovskega narodnega gledališča, Kosovske mreže žensk, platforme CIVIKOR.