Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

Minu Kjuder

življenjepis



Minu Kjuder, rojena v Trstu, je svojo igralsko pot začela že med študijem na AGRFT. Leta 1962 je prvič nastopila na odru SLG Celje, kjer je nato v osmih letih igrala v kar triintridesetih predstavah – zvečine glavne in nosilne vloge; omenimo vsaj Veroniko v Hermanu Celjskem A. Novačana, Jessico v Umazanih rokah J. P. Sartra, Minu v Podstrešju J. Žmavca, Manico v Desetem bratu J. Jurčiča, Corry v komediji Bosa v parku N. Simona in Veroniko v Celjskih grofih B. Krefta in v Veroniki Deseniški O. Župančiča.

Nato je bila do leta 2000 članica igralskega ansambla SNG Drama Maribor, kjer je med drugim igrala Nežko v komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi A. T. Linharta, Nastjo v drami Na dnu M. Gorkega, Lulu v igri Avgust, avgust, avgust P. Kohouta, Heleno v komediji Ščuke pa ni T. Partljiča, Katrino v Botru Andrashu M. Držića, Sonjo v Stričku Vanji A. P. Čehova, Micko v Kranjskih komedijantih B. Krefta, Elektro v Sofoklejevi Elektri, Norca v Kralju Learu W. Shakespeara, Vido v Lepi Vidi R. Šeliga, Ines v Zaprtih vratih J. P. Sartra, Ireno v drami Ko se mrtvi prebudimo H. Ibsena, Marjorie v Skrajnostih W. Mastroimoneja; nastopila je v kabaretih Fleur de Marie E. Fritza in Erotičnem kabaretu Bertolta Brechta ter nato igrala tudi Vido v Vojakih zgodovine B. A. Novaka, Markizo de Merteuil v Nevarnih razmerjih Ch. Hamptona, Marijo v igri Help V. Möderndorferja, Luizo v igri Kri in košute D. Z. Freya, Gospo Terezo v Dogodku v mestu Gogi S. Gruma in Mary Cavan Tyrone v O'Neillovi drami Dolgega dne potovanje v noč – s to vlogo je po petintridesetih letih poklicnega gledališkega dela zaokrožila svoj bogati opus več kot stotih igralskih kreacij.

Po upokojitvi se je vrnila na Primorsko in s kolegi ustanovila skupino »Popotni komedijanti«, ki je pet let razveseljevala občinstvo zvečine po italijanskem in avstrijskem zamejstvu. Kot gostja se vrača na odre različnih gledališč in še vedno sodeluje tudi pri snemanju radijskih oddaj na Radiu Trst A.

»Vedno sem iskala v sebi človeka, ki ni bil jaz, ki mnogokrat ni imel niti ene moje značajske poteze, a sem mu morala na odru dati dušo in telo, mu vdihniti življenje in ga narediti resničnega in prepričljivega« (iz intervjuja ob uprizoritvi Dolgega dne potovanje v noč, gledališki list Drame SNG Maribor, 1999).

Za svoje dramsko ustvarjanje je prejela Borštnikovo nagrado in diplomo (1979), nagrado Prešernovega sklada (1980) in nagrado publike festivala Sterijino pozorje v Novem Sadu (1980) – vse tri za vlogo Vide v Lepi Vidi R. Šeliga; Glazerjevo nagrado za dosežke na področju kulture (1989) za vloge Markize de Merteuil v Nevarnih razmerjih Ch. Hamptona, Vide v Vojakih zgodovine B. A. Novaka in Marije v igri Help V. Möderndorferja; ter še enkrat Glazerjevo nagrado (1994) za umetniški opus v Drami SNG Maribor.

(Gospa ministrica, gledališki list SNG Nova Gorica, letnik 54, številka 2)

Leta 2009 je prejela Borštnikov prstan za življenjsko delo.

vloge v našem gledališču

Sezona 2008/2009