Nagrade tantadruj v tem letu v SNG Nova Gorica, za življenjsko delo Srečko Fišer
25. 5. 2024
Nagrado tantadruj 2024 za življenjsko delo je prejel upokojeni gledališki lektor SNG Nova Gorica in priznani prevajalec SREČKO FIŠER.
Člani žirije za nagrado za življenjsko delo so Marij Čuk (predsedujoči), Vesna Humar in Alen Jelen.
PRIMORSKE GLEDALIŠKE NAGRADE TANTADRUJ ZA LETO 2024
Člani žirije Matej Bogataj (predsedujoči), Ana Perne in Martin Lissiach
Nagrado tantadruj za učinkovito prevpraševanje odnosa med gledališkim in filmskim medijem prejme uprizoritev Ubesedovanje po besedilu Pier Paola Pasolinija v režiji Jana Krmelja ob dramaturški podpori Žive Bizovičar ter scenografiji in oblikovanju videa Doriana Šilca Petka v produkciji SNG Nova Gorica.
Nagrado tantadruj prejme Darjan Mihajlović Cerar za scenografijo v uprizoritvi Ibsenove igre Ko se mrtvi prebudimo v režiji Stiliyana Petrova in izvedbi SNG Nova Gorica.
Nagrado tantadruj za igralske stvaritve prejme Ana Facchini za vlogo Mie v mednarodni koprodukciji Najboljša evropska predstava avtorjev Marka Bratuša in Harisa Pašovića, tudi režiserja uprizoritve, ter za vlogo Leonate v uprizoritvi Shakespearove komedije Mnogo hrupa za nič v režiji Ivane Djilas in produkciji SNG Nova Gorica.
Utemeljitve nagrad tantadruj za leto 2024
* Nagrado tantadruj za igralske stvaritve prejme Ana Facchini za vlogo Mie v mednarodni koprodukciji Najboljša evropska predstava avtorjev Marka Bratuša in Harisa Pašovića, tudi režiserja uprizoritve, ter za vlogo Leonate v uprizoritvi Shakespearove komedije Mnogo hrupa za nič v režiji Ivane Djilas in produkciji SNG Nova Gorica
Reči, da je igra Ane Facchini v Najboljši evropski predstavi suverena, še premalo zajame moč njenega igralskega izraza, zlasti ker v tej mednarodni koprodukciji nastopi v tujem (angleškem) jeziku. Pravzaprav deluje, kot bi se z vlogo festivalske direktorice znašla v povsem domačem okolju. Ob jezikovni razsežnosti situacijo izjemno spretno obvladuje tudi na interpretativni ravni: čeprav ima festivalska žirija svojo uradno predsednico, jo kot direktorica dejansko usmerja sama; med žiranti miri strasti, predvsem pa vse bolj nepopustljivo uravnava tok razprave in s tem »demokratičen« način odločanja ter tako bistveno prispeva k sarkastičnemu slikanju družbe, v kateri šteje le preračunljivost oziroma lastna korist. Kot Leonata v Shakespearovi komediji Mnogo hrupa za nič, v tokratnem uprizoritvenem branju osvobojeni posameznih patriarhalnih karakteristik, Facchini prevzame vlogo svojevrstne mater familias, ki s sprehajalno palico odreja takt lastnim posegom v dejanje, situacije z rahlo poudarjeno obrazno mimiko mestoma tudi porogljivo komentira, medtem ko v dogajalnem zapletu silovito uveljavi svoj oblastniški položaj, a okoliščine obenem izkoristi za karakterno bogato komično plastenje.
* Nagrado tantadruj za učinkovito prevpraševanje odnosa med gledališkim in filmskim medijem prejme uprizoritev Ubesedovanje po besedilu Pier Paola Pasolinija v režiji Jana Krmelja ob dramaturški podpori Žive Bizovičar ter scenografiji in oblikovanju videa Doriana Šilca Petka v produkciji SNG Nova Gorica.
Pasolinijevega zapletenega in večplastnega besedila o nekakšnem anti-Ojdipu, o posledicah očetovega umora sina po mučnih erotičnih sanjah, se ustvarjalna ekipa loteva z okvirom, v katerega vključi zadnji avtorjev intervju, kar daje uprizoritvi dokumentarnost in kaže, da se bo ukvarjala s fenomenom Pasolini, ne le z besedilom. Potem pa učinkovito s kamerami in projekcijo na zadnjo steno razpre gledališki jezik, ki je tako kar naenkrat v dialogu s filmskim, igrano in projicirano se tvorno in provokativno prepleteta in razpršita gledalčevo osredotočenost. Dogodek ne postane le uprizoritev Pasolinijevega besedila, ampak predstava o Pier Paolu Pasoliniju in njegovi kompleksni poetiki, med katerim se izrisuje koralno zamišljeno in uprizorjeno gledališko doživetje. Gledališki jezik je s to podvojenostjo seveda delno potujen, hkrati pa uprizoritev ustvarja tvoren dialog in presvetljavo obeh medijev, ob močni zavzetosti celotne igralske ekipe, ki mora igrati za oba medija hkrati, filmskega in gledališkega. Pripoved o očetih fašizma, ki ljudožersko ubijajo in posiljujejo naslednjo generacijo, zaživi z uprizoritvijo, ki ob uporabi celotnega gledališkega prostora in različnih medijev ni nikoli didaskalična, ampak široko zasnovana odrska naracija kontroverznega italijanskega intelektualca in njegove neprizanesljive kritike italijanski povojni družbi.
* Nagrado tantadruj prejme Darjan Mihajlović Cerar za scenografijo v uprizoritvi Ibsenove igre Ko se mrtvi prebudimo v režiji Stiliyana Petrova in izvedbi SNG Nova Gorica
Ko se mrtvi prebudimo je zadnja Ibsenova igra, zato se ukvarja s pogledom nazaj in premislekom tistega potem, zato jo zaznamuje očiščenje od vsakršne iluzije, in to rezanje in krčenje si je zadala tudi režija. Tej sledi minimalistična, vendar sugestivna in mestoma alegorična scenografija, ki v mračnem in pridušeno temačnem odrskem prostoru razpre njegovo globino, hkrati pa z vertikalnimi in horizontalnimi režami sugerira upanje in vzpostavi stilizirane prostore onstranskega. Čeprav se igra dogaja v zunanjih in izpostavljenih prostorih, skope scenske rešitve z nekaj elementi in sugestivno temno zadnjo steno ob podpori kostumografije in glasbe omogočajo sugestiven in metaforičen prostor igre in dosledno izpeljavo premišljenega režijskega pristopa.
***
Nagrada tantadruj za življenjsko delo 2024 Srečko Fišer
Srečko Fišer že več kot štiri desetletja sooblikuje podobo gledališča kot lektor, prevajalec in avtor dramskih besedil. Največ je seveda ustvarjal v novogoriškem gledališču, kjer je bil do nedavnega zaposlen kot lektor, bil tudi umetniški vodja in dragocen dramaturški sodelavec, v vseh slovenskih gledališčih pa igrajo njegove odlične prevode tako sodobnih kot klasičnih iger iz italijanskega, angleškega in francoskega jezika. Zadnji, Mnogo hrupa za nič, je že njegov petinštirideseti prevod dramskega besedila, ob tem pa je prevedel še vrsto pomembnih proznih del in poezijo štirih literarnih velikanov, Tassa, Shakespeara, Michelangela in Petrarce. Med njegovimi dramskimi deli izpostavimo veličastno zgodovinsko fresko Medtem po motivih romana Prima Levija, nagrajeno s Smoletovo nagrado za najboljše dramsko besedilo, dramatizacijo Tistega lepega dne po noveli Cirila Kosmača, ki je bila ena največjih gledaliških uspešnic takrat še Primorskega dramskega gledališča, ter samosvoje sprepleteno dvodelno igro Pogovori, samogovori, tudi po motivih in besedilih Cirila Kosmača.
Ustvarjanje Srečka Fišerja je odlično tako na polju literature kot gledališča, pomenljivo intenzivno pa na njunem stičišču. S poglobljenimi jezikovnimi, umetnostnimi in humanističnimi znanji ter sposobnostjo prepričljivega posredovanja svojih izkušenj in teoretičnih razmislekov je kot lektor sooblikoval številne izvrstne predstave novogoriškega gledališča. Njegove pretanjene in hkrati konceptualno osmišljene gledališke lekture bi bilo ustrezneje označiti kot jezikovno dramaturško svetovanje. S posebno ljubeznijo pa se je ukvarjal prav z uveljavljanjem primorskega dialekta in vzpostavljanjem njegovega pomena, saj »dialekt ni le ornament«, ampak »bivanjska podlaga človeka«.
Srečko Fišer je obogatil in še bogati ne samo primorski, temveč slovenski gledališki prostor z izstopajočim intelektualnim duhom in hkrati pretanjenim čustvovanjem, dojemanjem in razumevanjem življenja, usod posameznika in skupnosti. In pristopa tako k posamezniku, ki tiho bere sam zase, kot h gledališkemu občinstvu, ki hrepeni po kolektivni katarzi. Njegovo kreiranje literature, izvirne in prevodne, ter štiri desetletja prizadevanj, da se v gledališču misel čim ustrezneje transformira v zvočno podobo, si zagotovo zasluži tudi priznanje v obliki nagrade tantadruj, poimenovane po literarnem junaku njemu tako ljubega primorskega avtorja.