Skoči na vsebino

Premiera plesno-glasbene uprizoritve Brezmejno telo - s Cerja na naš veliki oder

10. 4. 2026

Plesno-glasbeni spektakel Brezmejno telo, ki nas je lani premierno navdušil na Pomniku miru na Cerju, bo doživel v soboto, 11. aprila, težko pričakovano uprizoritev tudi na našem odru. Glede na to, da je lani ta nepozaben dogodek marsikdo zamudil, je to odlična priložnost, da užijemo mojstrovino, enega od vrhuncev umetniškega programa Evropske prestolnice kulture 2025, ki ga je mednarodna zasedba plesalcev MN Dance Company pod umetniškim vodstvom Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie v sodelovanju z glasbenikoma dua Silence pripravljala štiri leta in ta čas predano raziskovala vprašanje, kam nas pelje tehnološki razvoj in naša večna želja po nesmrtnosti. Ustvarili so presežno uprizoritev. Ponovitev bo v nedeljo, 12. aprila.

"Živimo v času transhumanizma in povečanja zmožnosti človeškega telesa in uma s pomočjo tehnologije, ki se veže na umetno inteligenco. To predstavo smo zastavili kot test človeštva," je povedal umetniški vodja predstave Michal Rynia"V bistvu neka tendenca, doseči to brezmejnost, da smo nekako ljudje brezmejni," je dodala umetniška vodja predstave Nastja Bremec Rynia. Plesalci prikazujejo možnosti izražanja človeškega telesa in zdi se, da ta plesno-glasbena uprizoritev pokaže prav brezmejnost telesa. 

 

Michal Rynia, Nastja Bremec Rynia, Silence
Brezmejno telo
Producent MN Dance Company
Koproducenta SNG Nova Gorica, GO! 2025

 

PREMIERA
SOB | 11. 4. | 20.00 | na velikem odru
PONOVITEV
NED | 12. 4. | 20.00 | na velikem odru

 

NAKUP VSTOPNIC

PREMIERA NA POMNIKU MIRU CERJE

 

Naslov Brezmejno telo (Borderless Body) združuje vrsto različnih plesnih projektov, več celovečernih uprizoritev, krajših koreografij ter plesnih filmov (Do Lune in nazajDistancaBorder-Line (Mejna črta)F-LightsPrometejA-LineDrop). Kaj pravzaprav pomeni brezmejno telo? Telo je na prvi pogled seveda omejeno s svojimi fizičnimi, umskimi, gravitacijskimi omejitvami in najbolj s smrtnostjo, prav ta nas največkrat najbolj skrbi. Po drugi strani pa smo priča tudi njegovim čudežnim lastnostim, sposobnostim, od vseh funkcij, ki jih opravlja, pa vse do zmožnosti čudežnih ozdravitev. Deluje kot najbolj izpopolnjena bio mašina oziroma bio računalnik in bolj kot se poglabljamo v njegovo delovanje, večja uganka nam postaja. Človek je v svoji zgodovini prav zaradi želje po nesmrtnosti, po preseganju samega sebe, želel sebe – svoje telo ali pa svoj um – za vedno ohraniti pri življenju. Duša oziroma človekova zavest pa je tako ali tako nesmrtna, le da sodobni, z znanostjo prevzet človek v to težko verjame. Poslužuje se postopkov, vse od mumifikacije do krio postopkov, ki so oziroma želijo ohraniti telo, do idej transhumanistov, katerih ideja je umetna inteligenca, s katero želijo ustvariti nesmrtnega ter presežnega človeka brez telesnih in umskih omejitev. Bivanje v telesih, kakršne imamo, in z umom, kakršnega človek poseduje, ne zadostuje več. Poskušajo mu torej ustvariti človekov podaljšek, bodisi mu nadgraditi umske, telesne ali nasploh življenjske sposobnosti. Če stroj lahko prevzame človekove funkcije ali če človek lahko prevzame nekatere funkcije stroja, kaj nastane? Ali je nadgrajeni človek še vedno človek ali je že stroj? Torej, do kje je človek človek in kaj sploh to pomeni? Kaj je človekova esenca? Ali jo lahko transplantiramo na trdi disk? In kakšen smisel ima večno življenje, če je to življenje stroja? Transhumanizem je torej nova religija; dušo, v katero so verjele religije in sodobna duhovnost, je nadomestila emulgacija možganov na trdi disk. Iskanje moderne znanosti je hrepenenje človeka po nesmrtnosti, božanskosti, ki jo poznajo tradicionalne religije in sodobna duhovnost, z željo premagati svojo dozdevno majhnost, ki pa jo, paradoksalno, vsak dan nekako povečujejo.

Ob vsem tem pa tudi sodobni človek sluti, da onkraj omejitev njegovega telesa, razuma in planeta obstaja neizmeren potencial, nekaj, po čemer ves čas hrepeni, posega po brezmejnosti, išče resnični smisel svojega obstoja. Strah pred smrtjo in brezsmiselnostjo ga žene, da se vsak dan trudi, da bi bil boljši, kot je bil včeraj, ustvarja, raziskuje, osvaja in odkriva nove svetove zunaj in znotraj sebe. In ob tem testira svojo človeškost, človečnost, kar je tudi koncept tokratne uprizoritve. Je test, v katerem se sprašujemo prav o tem: ali smo ob vsem tem in ob svojih dejanjih še ljudje, sploh ljudje, oziroma koliko časa še?

 

Koreografa Michal Rynia, Nastja Bremec Rynia
Avtorji besedila Boris Benko, Ekipa
Dramaturginja Ana Kržišnik Blažica
Umetniška svetovalka Neda Rusjan Bric
Avtorja glasbe Silence
Scenograf Michal Rynia
Kostumografinja Nastja Bremec Rynia
Oblikovalec svetlobe Matjaž Bajc
Oblikovalec zvoka Marko Turel
Oblikovalec videa Fabris Šulin
Tehnični vodja Rok Ložar
Video mojster Stojan Nemec
Glasbeni producent Žiga Stanič
Informatik Tom Kerševan
Oblikovalec scenskih elementov Igor Remeta
Oblikovalec rekvizitov Gorazd Prinčič
Avtor mobilne aplikacije Arctur d. o. o.
Šiviljska mojstra Marinka Colja, Robert Žiković
Asistent za ples na vrvi Branko Potočan
Koordinatorka projekta Jasmina Bremec
Fotografinja Natalia Polonskaia
Izvajalec glasbe Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent Patrik Greblo

Plesalke in plesalci Alexander Belin, Nastja Bremec Rynia, Noemi Capuano, Nathan Dhugues, Ema Gashi, Rebecca Granzotto, Iva Ilievska, Iva Mačus / Petra Seruga, Eri Nishibara, Stefania Pisapia / Anneya Gelis, Michal Rynia, Manon Veenstra / Hsiang - Yen Chang, Luka Vodopivec, Lucy Woodhouse, Elia Zahnd

Glasbenika in igralca Silence

 

VEČ O PREDSTAVI

Vabljeni!

 

Dogodek je del uradnega programa GO! 2025.