Juriš

Medtem ko je v prostoru naše sedanjosti partizansko gibanje le jabolko spora, sladko-kisla polpreteklost našega naroda, se avtorji predstave sprašujejo predvsem o neki minuli, večno mladi generaciji. O generaciji, ki je bila prisiljena sprejemati radikalne odločitve in se je zavestno spremenila iz naivne mladine v glas upora, propagandno trobilo, steklega psa.

V kaj se torej spremeni glas umetnika v vrtincu vojne? Kaj pomeni njegovo (mlado) življenje? In kaj lahko prepoznamo, ko prisluhnemo nekdanjim sanjam prihodnosti, ki jih je že razpihal veter?

Vzporejanje zgodb dveh pesnikov iste starosti in obdobja: najpomembnejšega partizanskega pesnika Karla Destovnika – Kajuha in Franceta Balantiča, ki se ga kljub objektivni sodbi o teži in pomenu njegove poezije pridevnik »domobranski« trdovratno oklepa še danes – kaže na spoštljiv, a nepopustljiv pogled mlade generacije na vojno in vse njene žrtve. Avtorski koncept režiserke Žive Bizovičar in Nika Žnidaršiča razvija poglobljen in pogumen premislek o generaciji, ki je prek smrti stopala v svobodo, s tem pa nehote ustvarila tudi koncept večne delitve /…/333.

_{Kaja Novosel}

Režiserka Živa Bizovičar

Igrajo Jagoda, Damjan M. Trbovc, Lovro Zafred, Mojka Končar k. g, Miranda Trnjanin k. g., Mario Dragojević k. g.