Šestdeseta leta 19. stoletja. Skrajna revolucionarna skupina si v izmišljenem ruskem mestu prizadeva zrušiti vlado, spodkopati cerkev in se povzpeti na oblast. Njenim pripadnikom, izobraženim in inteligentnim, vendar brezčutnim, ni niti najmanj mar za razlikovanje med dobrim in zlim. Na čelu skupine sta karizmatični aristokrat Stavrogin in hujskaški povzpetnik Verhovenski. Stavrogin je zapleten v več ljubezenskih mrež in prikrivanje tudi zelo mračnih skrivnosti iz preteklosti, Verhovenski pa iz ozadja zlovešče orkestrira revolucijo. Dogajanje v romanu se postopoma, a zanesljivo sprevrže v splošni kaos.
Dostojevski velja za neizprosnega izpraševalca vesti družbe, človeka in še zlasti samega sebe ter za doslej nepreseženega psihologa v svetovni literaturi. Za njegove like je značilno, da v sebi nosijo skrajnosti ter da so zapleteni v protislovne situacije in konflikte, ki kar kličejo k priredbi romana za oder.
V današnjem politično pregretem ozračju bi Dostojevski med liberalno mislečimi veljal za reakcionarja, ampak brezčasnost Besov, kot rečeno, izvira ravno iz univerzalnosti in abstraktnosti destruktivnih idej in mehanizmov, ki jih ne bi smeli tolerirati na nobenem političnem polu.
Simon Popek
Režiser Janusz Kica