Kekec proti Kekcu

Kekec bi kot vselej rad Bedanca ugnal v kozji rog, toda zgodi se nekaj nepričakovanega: Bedanc prosi Kekca, če bi lahko samo za en dan zamenjala vlogi, ker iz doline prihaja na obisk njegova mama in bi bila zelo žalostna, če bi videla, v kakšnega podleža je sin odrasel. Najprej imata oba težave z vživljanjem v novi vlogi, a Bedanc vendarle v sebi najde zakrnele zametke dobrega, Kekcu pa novo pridobljene moči stopijo v glavo in zna se zgoditi, da bo postal celo bolj Bedanc od Bedanca. In kakšni so danes Rožle, Mojca in Pehta? Bodo lahko zaustavili tiranskega Kekca? In, da to ni še dovolj, pojavil se je bogataš, ki želi njihove hribe spremeniti v zabaviščni park po imenu Planšarlandija. Bodo naši junaki popustili ali se mu bodo uprli?

Kekec je ena najbližjih zgodb nacionalnemu mitu, kar jih imamo Slovenci. Ni sicer narodopisen, a se precej radi prepoznamo v vlogi nedolžnega, mestoma sicer pobalinskega pastirčka, ki se mora spopasti z odraslimi, ki v idilični alpski svet vnašajo kršenje pravil in se z nasiljem spravljajo nad šibkejše. Kekec je ponarodel skozi filmske upodobitve, Kekčevo pesem prepevajo otroci v vrtcih, Rožle je sinonim za, no, kekca, citati (predvsem filmski, recimo: »Bolj na živo, bolj na poskok!«) pa so vtisnjeni v splošno zavest. Kekec je predstavnik svetlih sil, dobrega, medtem ko Bedanc pooseblja zlobo in hudobijo. Sta njuni vlogi res tako zakoličeni in neomajni?

Nova zgodba o Kekcu, ki jo je po motivih Josipa Vandota prekvasil in pregnetel priljubljeni pisatelj, prevajalec, komik in raper Boštjan Gorenc – Pižama, se dogaja v nedoločnem času med tedaj in tukaj. Dramske osebe imajo svoje značaje in lastnosti nadgrajene s posebnostmi, ki pronicajo iz sodobnega sveta, s katerim se lahko poistoveti tudi ciljno občinstvo. Uprizoritev, podkrepljeno z radoživimi reggae in ska komadi legendarnih Elvis Jackson, bo režiral Matjaž Pograjc, ustvarjalec odličnih predstav za otroke, mladino in odrasle.

Temeljni motiv predstave si zamišljam kot prevpraševanje ločnice med dobrim in slabim, ali nas lahko slabo dejanje v preteklosti nepovratno zaznamuje ali se lahko spremenimo in poboljšamo. Kako nas moč lahko pokvari? Koliko samokontrole potrebuješ, da ne podležeš takšni skušnjavi, in kako ti lahko pomagajo ljudje blizu tebe? Kaj se zgodi, če zgodba na koncu izgubi antagonista, na katerega je navajena? Je antagonist vsem osebam v resnici družba?

_{Boštjan Gorenc – Pižama}