Uporabna vrednost letenja

Predstava raziskuje življenje in delo prvega jugoslovanskega letalca Edvarda Rusjana ter družbenopolitične okoliščine na prelomu stoletij. Navdihuje jo tudi želja po povezovanju igralcev in občinstva na dveh lokacijah – v Novi Gorici in Beogradu – simbolno in konkretno, v sami predstavi. Glavna ambicija Edvarda Rusjana je bila prav potreba po pospešitvi gibanja, zmanjševanju razdalj in premagovanju meja, ne le v fizičnem in geografskem, temveč tudi v psihološkem, socialnem, političnem in kulturnem smislu.

Fascinantno in razburljivo življenje Edvarda Rusjana se je stopnjevalo do dramatičnega konca 9. januarja 1911: dolgo pripravljan in pompozno napovedan promocijski polet na Kalemegdanu se je končal s strmoglavljenjem in smrtjo. Spektakularnega pogreba se je udeležil ves takratni Beograd. Osmrtnico je napisal Branislav Nušić, eden najpomembnejših srbskih dramatikov. Njegov sin, petnajstletni Strahinja Ban, prav tako aviatorski entuziast, pa je dal pobudo za ohranitev delov Rusjanovega letala, ki so postali temelj kasnejšega Muzeja letalstva v Beogradu.

Prav naključja in preplet usod družin Rusjan in Nušić ustvarjajo okvir za raziskovanje intimnih odnosov med starši in otroki. Kako podpreti otroka pri razvoju lastnega potenciala in ciljev, hkrati pa ga zaščititi pred nevarnostmi in tveganji, ki spremljajo velike in drzne sanje? Predstava bo ponovno preučila tudi pomen razvoja tehnologije in njenega vpliva na družbo, predvsem v kontekstu pacifizma in pravičnosti, kar Bertolt Brecht podrobneje razloži v svojih učnih komadih.

LETALCI: Tisoč let je od zgoraj navzdol padalo vse razen ptic. Celo na najstarejših kamnih nismo našli risbe kateregakoli človeka, ki bi letal po zraku, mi pa smo se dvignili. Delali smo skupaj z našimi tovariši in naša letala so bila vse boljša. Leteli smo vse više in više, premagali smo morje in tudi gore so postale nižje.

ZBOR: Kruh zaradi tega ni prav nič cenejši. Še več, v naših mestih je nastala revščina in kaj je človek, tega že dolgo nihče ne ve.

 

_{Bertolt Brecht (Badenski učni komad o soglasju, 1929)}