Razpoka

Avtorica besedila v uvodni opombi zapiše: uprizoritev ne sme biti oglaševana pod njenim imenom in dejanskim naslovom.

Ta duhovita in lucidna intervencija je le uvod v avtoričine postopke poigravanja z resničnostjo; je povabilo v razpoko, temeljno gledališču: resnica in fikcija se pogovarjata v nenehnem preigravanju z našimi pričakovanji.

Ta intervencija ni naključna: zgodba, ki jo pripovedujemo, je oba protagonista stala življenja; tudi če na njuno smrt pogledamo kot na teorijo zarote, je hipotetično mogoče, da so bili podatki o njunem življenju in delu s spleta izbrisani – to je postopek, ki ga podjetja in države pogosto uporabljajo. Podatki o našem življenju so vredni več kot nafta – in tudi poganjajo mnogo več digitalnih strojev in njihovih profitov, kot to počnejo motorna vozila.

Rrose Sélavy je alter ego Marcela Duchampa, utemeljitelja konceptualne umetnosti. Izbira te reference izhaja iz fascinantne povezave med njegovimi uvidi v dejstvo, da je resničnost igra kontekstov in iluzij, v katere se odločimo verjeti in jim pripisovati pomen, in postopki besedila, ki generirajo nekakšen uprizoritveni deepfake. Morda je prav v tej postopkovnosti gledališče zares zrcalno resničnosti: je igra naših pričakovanj in prepričanj, samoumevnosti, ki jih gledališki dogodek preobrača. Pogledati na resničnost kot na readymade je postopek, ključen za razumevanje dokumentarnih principov – in hkrati je to dejanje emancipacije, saj omogoči radikalen pogled tudi na ideologijo časa sedanjosti. Resničnost je vedno v nastajanju: definirajo jo naše odločitve, načini življenja in perspektive, v katere smo postavljeni.

Protagonista zgodbe sta sedemindvajsetletna okoljska aktivista Noah in Celeste Quilter, ki so ju decembra 2021 našli ustreljena v njunem stanovanju. Spoznala sta se novembra 2011 na slepem zmenku, ki ga je na osnovi algoritma organiziral časopis. Po prvem srečanju sta se njuni življenji tako zasebno kot javno prepletli. Zaljubila sta se, se poročila in dobila hčerko, hkrati pa se tudi združila v brezkompromisnem boju za boljši svet, kar ju je najprej prikrajšalo za varno eksistenco in ju nazadnje pahnilo v smrt.

Gostuje Mestno gledališče ljubljansko

Prevajalka Vesna Hauschild, režiser Jan Krmelj, dramaturginja Petra Pogorevc, scenograf Lin Japelj, avtor videa Dorian Šilec Petek, kostumografka Brina Vidic, avtorja glasbe Val Fürst in Pavel Panon Raščan, lektor Martin Vrtačnik, oblikovalec svetlobe Boštjan Kos, oblikovalec zvoka Sašo Dragaš, asistentka režiserja Lučka Neža Peterlin

Nastopajo Ajda Smrekar, Diana Kolenc k. g., Jernej Gašperin, Boris Kerč