Premiera dokumentarne pravljice Jesen moje mladosti
6. 9. 2026
Nova sezona je v polnem zamahu in z njo prihaja tudi naša prva letošnja premiera. Z veseljem vas vabimo na ogled dokumentarne pravljice Jesen moje mladosti, ki nastaja v koprodukciji z javnim zavodom GO! 2025. Premiera bo v sredo, 9. septembra, ob 20.00 v EPICentru, 10., 11. in 12. septembra sledijo ponovitve.
Predstava v režiji Patrizie Jurinčič Finžgar, članice našega igralskega ansambla, ki se je že večkrat izkazala tudi kot režiserka, nas popelje v intimni svet pisem Srečka Kosovela in Fanice Obid. Iz njune korespondence vznikne nežna, grenko-sladka zgodba naklonjenosti med dvema mladima, izjemno ustvarjalnima in razmišljujočima človekoma, ki v svojih pismih razkrivata ne le ljubezen, temveč tudi podobo in utrip časa, v katerem sta živela.
Koproducent GO! 2025
Srečko Kosovel, Fanica Obid
Jesen moje mladosti
Dokumentarna pravljica
VEČ O PREDSTAVI
PREMIERA
9. september 2026 ob 20.00
EPICenter Nova Gorica
PONOVITVE
10., 11. in 12. september 2026 ob 20.00
EPICenter Nova Gorica
NAKUP VSTOPNIC
Ko bralec vzame v roke Kosovelova dela, se praviloma čudi temu, da je tako mlad človek v tako kratkem času toliko ustvaril. Podobno velja za njegovo korespondenco, ki daje slutiti razloge za tako ustvarjalno bogastvo: iz nje vznika občutljiv, razgledan, pedanten, osredotočen, kritičen, mlad človek, poln načrtov, ciljev in zamisli, ki ga okolje in čas, v katerih ustvarja, zaznamujeta in ovirata. Zato je med vrsticami nemalokrat čutiti osamljenost, žalost, melanholijo, ki se zdijo v dopisovanju s tolminsko kolegico, pesnico in bodočo aktivistko Fanico Obid še posebej prisotni. Skoraj v vsakem njunem pismu je omenjena jesen, ki postane metafora notranje pokrajine mladega človeka, ki je zaradi surovosti (po)vojnega časa oropan sproščene mladosti. »Doba je klavrna, bodimo vsaj mi življenja polni,« zapiše Srečko Kosovel v enem od pisem. Vsa – brez izjeme – so polna predlogov za branje, razmislekov o literaturi in smislu umetnosti, izmenjav o ženskem vprašanju in narodnem delovanju ter opisov intimnega, čustvenega, duhovnega doživljaja. Preko pisem se seznanita, spoznavata, zbližujeta, vzljubita. Besede, s katerimi drug drugemu izkazujeta naklonjenost, nas vabijo k fantaziranju o tem, kaj vse bi lahko drug drugemu postala, če …
Korespondenca med Srečkom Kosovelom in Fanico Obid je od vseh ohranjenih najbogatejša, najpopolnejša: že sama po sebi učinkuje kot zgodba, kot dramska predloga. Ta se bo ob priložnosti Kosovelovega leta, ko bodo njuna pisma kot samostojna celota pod uredniško roko Aleša Bergerja izdana pri Mladinski knjigi, prelila tudi v predstavo – majhno, intimno, a izjemno močno nabito z občutenjem časa in njunega življenja v njem. Nastala bo s pomočjo dveh mladih igralcev, študentov (Nejc Kravos in Hela Beltram) in pod režijsko taktirko Patrizie Jurinčič Finžgar.
»V najinih pismih je ležalo več nego sama »romantika«, mogoče je bilo kakor dvoje glasov, ki sta se našla, si govorila in odgovarjala. Mogoče še več: dvoje sil, medsebojno se izpolnjujočih, dvoje hrepenenj, ki sta živeli svoje čudno življenje sredi samote in daljave.« Srečko Kosovel (Iz pisma Fanici, dne 3. 11. 1924)
Ustvarjalna zasedba:
Avtorica priredbe, režiserka, scenografinja in kostumografinja Patrizia Jurinčič Finžgar
Lektorica Klasja Kovačič
Avtorica glasbe Andrejka Možina
Izvajalke glasbe Camilla Collet, Andrejka Možina, Mihaela Peca
Oblikovalec luči Matjaž Bajc
Oblikovalka zvoka Katja Likar
Oblikovalca projekcij Vanja Miloš Jovanović, Matej Pirkovič
Igrata Nejc Kravos k. g., Hela Beltram k. g.
Vsi violinski parti, ki jih je mogoče slišati v predstavi, so zaigrani na violino Srečka Kosovela. Za možnost uporabe violine se iskreno zahvaljujemo Mestni občini Sežana. Zahvaljujemo se tudi Ljudski univerzi Sežana, založbi Mladinska knjiga, Lutkovnemu gledališču Ljubljana, Šentjakobskemu gledališču Ljubljana, AGRFT Ljubljana, Rokopisni zbirki in nacionalnemu literarnemu arhivu NUK in slovenskemu oddelku sedeža RAI v Trstu.
Vabljeni.