Premiera odrskega kalejdoskopa Noč v Zagorju v režiji in priredbi Nede R. Bric
24. 9. 2026
Drevi nas čaka premiera odrskega kalejdoskopa Noč v Zagorju, ki je nastala v režiji in priredbi Nede R. Bric. Predstava nas popelje v usodno noč, ki Srečku Kosovelu za vedno spremeni življenje, a da priložnost pregleda njegove sicer kratke, a izjemno ustvarjalne umetniške in življenjske poti s poudarkom na njegovi povsem človeški plati.
Aleš Berger
Noč v Zagorju
Odrski kalejdoskop
Avtorica priredbe in režiserka Neda R. Bric
PREMIERA
ČET | 24. 9. | 20.00 na velikem odru
PONOVITVE
SRE | 30. 9. | 20.00
ČET | 1. 10. | 20.00
PET | 2. 10. | 20.00
SOB | 3. 10. | 20.00
ČET | 8. 10. | 20.00
Predstava nas bo popeljala natanko sto let v preteklost. Takrat 22-letni Kosovel s pesniškimi tovariši nastopi v novi občinski dvorani v Zagorju. Namesto da bi se vrnil v Ljubljano, noč sam preživi na železniški postaji, se prehladi in tri mesece pozneje umre.
»Predstava se posveča predvsem temu, da njegovo življenje vidimo skozi njegove besede. Vse, kar Srečko izreče, izhaja iz njegove korespondence z različnimi naslovniki. Tako lahko skozi njegove besede spremljamo njegovo življenje od mladih let do konca. Aleš Berger v bistvu ni napisal drame, a odrski kalejdoskop, kjer so zametki dramskih prizorov, ki izhajajo iz nabranega gradiva od realnih oseb Kosovelovega časa in seveda Kosovela samega. Kosovelu ni želel v usta polagati svojih besed, temveč izključno tiste, ki jih je našel v njegovih pismih. Tako je delo postalo veliko bolj intimnejše, je izrazito usmerjeno na njegovo življenje in Kosovelovo človeško plat, manj pa na njegovo delo.« Neda R. Bric, režiserka
V uprizoritvi sodeluje šest članov našega ansambla in študent igralstva Borut Petrović, ki bo tudi upodobil Kosovela. Razen njega in Matije Rupla, ki bo postal odrski Kosovelov alter ego Felix, bodo drugi člani zasedbe upodabljali različne pomembne ljudi iz pesnikovega življenja pove režiserka Neda R. Bric: »... seveda mama, oče, brat Stano, Vladimir Martelanc, ki je bil tudi pomemben prijatelj in seveda Fanica Obidova, sestra Anica, potem se mama tudi spremeni v Karmelo sestro in tako naprej, skratka vsi imajo več likov, razen Srečka in Feliksa, ki v bistvu celotno zgodbo peljeta od začetka do konca.«
»V svojem bistvu je bil zelo pristen vplivnež. Znan je bil po tem, da je hodil po Tomaju in se pogovarjal z vsemi – starejšimi in mlajšimi. Danes bi lahko rekli, da je na neki način objavljal v svet in komuniciral z drugimi ljudmi.« Borut Petrovič, v vlogi Srečka Kosovela
»Vprašanje je, kaj vse bi še dobili od Srečka, če bi se njegova zgodba drugače razpletla. Vsi ga zelo dobro poznamo, a ga zaradi njegovega izraza včasih težko razumemo. V glavi ga imamo kot veliko ikono, skozi ta proces pa ga odkrivamo tudi drugače.« Jakob Šfiligoj, v več vlogah
Za zvočno kuliso, ki igra v predstavi izjemno vlogo, je poskrbel Duo Silence, ki je posebej zanjo uglasbil dve Kosovelovi pesmi. Pomembno vlogo ima tudi odlična luč (Matjaž Bajc) in scenografija (Marco Juratovec), ki jo bodo med predstavo razstavljali in znova sestavljali - skupaj s kostumografijo (Nataša Recer) in videom (Polona Pila Rusjan Zupan) ustvarjata vizualno izjemno dovršeno predstavo.
Po septembrski premieri predstave Jesen moje mladosti je pred nami druga letošnja premiera, posvečena Srečku Kosovelu, odrski kalejdoskop Noč v Zagorju, novembra sledi še tretji poklon Kosovelu, plesna predstava Geometrija padca.
Smo 23. februarja 1926. Tisti večer pred natanko sto leti je mlad fant, Srečko Kosovel, s tovariši pesniki nastopil v novi občinski dvorani v Zagorju. Občinstva je bilo malo, zvečine delavci, ki jim je bil večer namenjen in ki so literarni večer izjemno lepo sprejeli. Namesto vrnitve v Ljubljano pa Srečko vso noč sam preživi na železniški postaji. Zakaj je Srečko vlak zamudil? Zakaj ga drugi niso in kje so? V to »zagorsko noč«, zunaj zmeraj bolj hladno, navznoter pa vse bolj vročično, se – v obliki lepljenke pesmi in citatov iz pisem – lušči in zgošča njegova življenjska in umetniška pot, kot si jo obnavlja sam ali ga nanjo opozarjajo njegovi (fiktivni) sogovorniki. Gre za nekakšno preverjanje samega sebe, idejnih stališč in umetniške prakse, odnosov z družino in s kolegi, spolnega nemira in še drugih problemov, ki ga pestijo. Na koncu ga jutranji vlak odpelje v megleno Ljubljano – vožnja v negotovo prihodnost, za katero danes vemo, da je žal ni bilo več veliko. Umrl je 27. maja v Tomaju, tri mesece kasneje.
Eden največjih poznavalcev Kosovela, pisatelj, prevajalec ter literarni in gledališki kritik Aleš Berger, je napisal besedilo, ki ga je režiserka Neda R. Bric, avtorica več predstav o znamenitih osebnostih (Gregorčič, Prešeren, brata Rusjan, Maks Fabiani …) priredila in z ekipo postavila na velikem odru, s čimer se bomo Kosovelu, temu velikemu ustvarjalcu, poklonili v njegovem letu.
»Jaz čutim v sebi veliko silo ravno vsled tega, ker mi Smrt ne more ničesar vzeti. Absolutno ničesar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. Če jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drugi. V kozmosu ne propade nič, najmanj ideje. Če jih je življenje rodilo, jih je rodilo za življenje, ne pa za smrt.« Srečko Kosovel (Iz pisma Fanici, dne 12. 7. 1925)
Ustvarjalna zasedba
Avtorica priredbe in režiserka Neda R. Bric
Asistentka režiserke in dramaturginja Karin Winkler
Lektorica Klasja Kovačič
Scenograf Marco Juratovec
Kostumografinja Nataša Recer
Avtorica videa Polona Pila Rusjan Zupan
Avtorja glasbe Silence
Svetovalec za gib Branko Potočan
Oblikovalec svetlobe Matjaž Bajc
Oblikovalec zvoka Jure Mavrič
Igrajo Peter Harl, Anuša Kodelja, Borut Petrović k. g., Maja Poljanec, Matija Rupel, Jakob Šfiligoj, Urška Taufer
V uprizoritvi so digitalizirani rokopisi in slikovno gradivo iz knjige Ikarjev sen (Mladinska knjiga 2005); gradivo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica.
Festival Teden slovenske drame je z namenom vzpodbujanja slovenske dramatike sofinanciral Noč v Zagorju v vrednosti Šeligove nagrade za najboljšo uprizoritev v letu 2026.
Vabljeni.