PREMIERA
15. november 2012 SNG Nova Gorica, veliki oder
22. november 2012 Prešernovo gledališče Kranj
Koprodukcija
Prešernovo gledališče Kranj
Junak zgodbe, rokovnjaški poglavar Groga, človek plemenitega rodu, ki mu je bila v preteklosti storjena krivica, v času francoske okupacije prevzame vodenje rokovnjaške tolpe. Čeprav vseskozi zagotavlja, da mu gre za pravico malega človeka, se na koncu njegov boj izteče v osebno
maščevanje. V slovenski inačici Robina Hooda, ki jemlje bogatim in daje revnim, je mogoče najti zametek revolucionarja, ki bi mogel vzpostaviti nov, pravičen družbeni red, a doživi klavrn konec; strast zmaga nad razumom, individuum nad družbo, preteklost nad prihodnostjo.
Ko je Josip Jurčič zasnoval svoje Rokovnjače, ni hotel, da bi delo obveljalo za socialno dramo. Še več, rokovnjači so mu bili zgolj »navadna tatinska združba«. Toda v delu, v katerem se prepletata boj med visoko družbo in malim človekom, boj proti ekonomski, politični in kulturni okupaciji v
času Ilirskih provinc, moremo in moramo prepoznati prav to: oris specifičnega družbenega vzdušja na slovenskih tleh, porojenega iz zgodovinskih okoliščin, ki v zadnji instanci prizadenejo vse in vsakogar; najbolj pa nižje sloje.
* Songi Bratje svinjsko trdih rok , Balada o obešencih in Pavlekov song so povzeti po pesmih Francoisa Villona v prevodu Janeza Menarta.
Sponzorja premiere Rokovnjači vinska klet GUERILA iz Vipavske doline in PIVOVARNA LUKOVICA (pivo Rokovnjač).
Ustvarjalci
-
Režiser
Miha Nemec -
Dramaturg
Nejc Valenti -
Soavtor songov
Igor Dernovšek -
Glasba
Niet, Borut Činč -
Lektor
Srečko Fišer -
Scenografinja
Petra Veber -
Kostumografinja
Bjanka Adžić Ursulov -
Oblikovalec svetlobe
Samo Oblokar -
Oblikovalec maske
Matej Pajntar -
Glasbeni producent in oblikovalec zvoka
Borut Činč -
Oblikovalec zvoka
Stojan Nemec
Igrajo
Berač Tomaž
Peter MusevskiTone Obloški
Jose k.g.Bojec
Gorazd JakominiVernazz, Rokovnjač
Blaž ValičPavlek
Vesna VončinaBlaž Mozol
Radoš BolčinaNande
Peter Harl / Matija Rupel k.g.Krčmar Jošt Vlagar, Hudimanova Jera, Krčmar Medved
Matjaž VišnarPolonica, Poljakovna
Arna HadžialjevićMozolka, Rezika
Maja Poljanec NemecŠtefan Poljak
Aljoša TernovšekDr. Burger, Mulej
Luka Cimprič k.g. / Miha Nemec
V medijih
Jurčičevi Rokovnjači govorijo o pojavu rokovnjaštva na slovenskem v prvi polovici 19. stoletja, ljudi nižjih slojev, ki jim je vladavina Marije Terezije predpisala doživljensko služenje vojaškega roka in njihov edini izhod je bilo dezerterstvo zaradi česar so kot tatinska združba živeli po gozdovih. In če Jurčičev roman pojav zgolj slika dejansko stanje in dogajanje, pa sta avtorja gledališkega teksta Miha Nemec in Nejc Valenti, pojav rokovnjaštva opredeliva kot dejanje upora proti družbeni nepravičnosti. In kot tam je v današnjem času še kako aktualen, boj proti bogatunom, ki tudi dandanes vse bolj določajo življenje malega človeka in mu s tem jemljejo temeljno osebno svobodo. In prav zato je vse močnejši glas proti začrtanim normam in zakonom in za spremembo, redefinicijo medsebojnih odnosov. Vendar pa ob tem ne gre prezreti, da samo dejanje upora še ne dela junakov. Potrebno bo nekaj več. Rokovnjači v režiji Mihe Nemca in dramaturgiji Nejca Valentija, so poimenovali kot narodno igro s petjem. Ustvarjalci glasbe so skupina Niet in Borut Činč, ki so predstavi dali dodaten ritem in občutno dodano vrednost. Glasba se je namreč dobesedno zlila z vsebino in je enakovredno soustvarila dinamično, jasno začrtano odrsko dogajanje, prepleteno s songi. Domiselna in funkcionalna scena Petra Vebra, izvirno zasnovano kostumi Bianke Adžić Ursulov, maska Mateja Paintarja, so igralcem obeh gledališč pomagali ustvariti izvrstne vloge, ki so brez zadržkov prepričale do zadnjega kotička polno dvorano. Občinstvo je doživelo, zaznalo in nagradilo sozvočje vseh ustvarjalcev predstave, ki se s svojo zasnovo in izvedbo uvršča med gledališke presežke. Premierna predstavitev je ob koncu postregla še s presenečenjem, živim nastopom skupine Niet z dvema songoma iz predstave.
Ingrid Kašca Bucik, Radio Slovenija 1, 16. novembra 2012
Miha Nemec in Nejc Valenti, prvi kot režiser, drugi kot dramaturg, sta v nadvse uspešni predstavi Life®anti prikazala, kako so se naši gledališčniki na začetku stoletja ravsali okrog večno žive dileme, ali naj bo slovenski teater bolj vzgojen ali bolj zabavljaški, z Rokovnjači, na veliki oder postavljenimi z razširjeno ekipo, v sodelovanju SNG Nova Gorica in Prešernovega gledališča Kranj, pa segata še globlje v slovensko zgodovino. A njene poteze tudi tokrat prepoznavata kot sumljivo sorodne tem, ki jih nosi naša sodobnost.
/…/ Roman Rokovnjači, ki ga je zasnoval, začel pisati in v Ljubljanskem zvonu sproti objavljati Josip Jurčič, po njegovi smrti leta 1881 pa dovršil Janko Kersnik, aktualna uprizoritev prikazuje kot storijo o družbenih odrinjencih, ki se v robinhoodovski maniri zavzemajo za ponižane in razžaljene ter v bes spravljajo tako imenovani višji sloj. Upodobijo jih - v predstavi nastopajo igralci obeh teatrov (Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Prešernovega gledališča Kranj) in gostje - Peter Musevski, Jose, Gorazd Jakomini, Blaž Valič in Matjaž Višnar, aktualni poudarki uprizoritve pa so še najizrazitejši prav v njihovih songih zoper bogatine in njihov pohlep, ki jih je ob ostri avtorski glasbi punk-rock benda Niet sicer tu in tam nekoliko teže razumeti. Poleg tega je tako karikirano upodobljenim rokov - njačem - vsi imajo sila namrščene, gneva prepolne izraze, togo, upognjeno držo z opičje opletajočimi okončinami, z brad jim visijo šopi zelenja, jezdijo lesene konjičke in tako naprej - težko verjeti, da resno mislijo s svojim revolucionarnim projektom. So torej revolucionarji, vnaprej obsojeni na neuspeh?
Andraž Gombač, Primorske novice, 20. novembra 2012
Miha Nemec in Nejc Valenti sta afiniteto do (pozabljene, ali pa vsaj danes preveč reflektivno zanemarjene) slovenske literarne zakladnice nakazala že v lanskem projektu Life®anti, kjer še zdaleč ni šlo le za goli prikaz zgodovinskega konteksta, temveč za njegovo pretresljivo aktualnost in vnovični premislek o smislu, namembnosti in ciljih gledališke umetnosti. /…/
Tudi pri Rokovnjačih (koprodukcija SNG Nova Gorica in Prešernovega gledališča Kranj) sta ostala na začrtani liniji prevetritve slovenskih proznih besedil, v polju uprizoritvenih praks precej odrinjenih na stranski tir. Zgodovinski roman Rokovnjači (1881) Josipa Jurčiča in Janka Kersnika sta režiser Nemec in dramaturg Valenti podvrgla sistemu, ki si prizadeva rušiti iluzijo in krhati romantične pridihe zgodbe, nastopajoče pa ovija v karikirane, popačene, mestoma surrealne osebke, ki zgolj predstavljajo izvirne like, med njimi zeva distanca in tudi kadar se pritakne moment poglobljene psihološke identifikacije, je ta le hipna in potvorjena. /…/ Po eni plati arhaični zven jezika, času primeren kostumski ton (Bjanka Adžić – Ursulov), pretirane gestikulacije in staroveške telesne kretnje, na drugi neprestani izstopi iz tovrstnih vzorcev patine. Obilica načrtnega fingiranja, transparentnega premetavanja scenografije (Petra Veber) kot pač povsem enakovreden sestavni del odrskega dogodka in – kot osrednji avtorski poseg – umestitev robustnih songov (Niet) izvržejo razdrobljen, polovičen učinek, za katerega se je težko odločiti, ali nas zabava (v slogu mjuzikla) ali želi stresati naš moralni čut (z maniro brechtovske potujitve).
Zala Dobovšek, Delo, 19. novembra 2012
Če smo Slovenci doslej bili prepričani, da nimamo svojega westerna, se zdaj lahko oddahnemo, kranjsko-novogoriški Rokovnjači so Peckinpahova Divja horda v najbolj polnem pomenu besede. Zajebani in čustveni. V Rokovnjačih prepoznamo tudi to, kar se danes dogaja zunaj gledališča. »Za davke, denarje, posestva se grebeš. Za malega človeka ti je malo mar. »Bogatun - sram te bod', ker žviš na naš račun!« slišimo v verzu osrednje pesmi Bogatun. Rokovnjači so hobotnica, povsod so, njihove povezave segajo daleč, dlje ven iz gozda ..., ki je mnogo večji kot pa tisto drevo, ki za trenutek zaposli naša čutila (mar ni aktualna politika prav taka). Rokovnjači pa to tudi naučijo, da ima vsak svojo jablano ... Še ena odlična predstava v Prešernovem gledališču, ki letos očitno ustvarja sanjsko sezono. Mogoče bi v teatru ob vsem tem rekli samo pomenljiv »Eh.« Pa ni tako. Eh je uspeh. Vsi, ki si boste ogledali Rokovnjače, boste vedeli zakaj.
Igor Kavčič, Gorenjski glas, 27. novembra 2012
Nagrade
- Šeligova nagrada za najboljšo predstavo festivala po izboru strokovne žirije, 43. Teden slovenske drame, Kranj 2013
- Peter Harl je za vlogo Nandeta prejel primorsko gledališko nagrado tantandruj za igralske dosežke, 2013
Festivali in gostovanja v tujini
- 43. Teden slovenske drame, Kranj 2013
4. 4. 2020 ob 20.00. SPLET.