V iskanju izgubljenega jezika

Zgodba o dveh bratih, ki sta se v mladosti razšla in živita vsak na svoji strani slovensko-italijanske meje. Prvi je zagrizen fašist, drugi je bil v partizanih in je postal funkcionar v jugoslovanski administraciji. Zgodba se začne, ko prvega zadene kap in spregovori v jeziku otroštva, ki ga njegov sin ne razume, pomaga lahko le hišna pomočnica, ki omogoči uresničitev želje po srečanju z bratom. To za oba in njune najbližje pomeni vznemirljivo soočenje s preteklostjo in s samima seboj.

Zamisel za predstavo je nastala v sodelovanju z Giacomom Pedinijem, umetniškim vodjem festivala Mittelfest, ki si je v okviru približevanja Evropski prestolnici kulture 2025 Nova Gorica – Gorizia skupaj s slovenskim partnerjem zaželel predstaviti zgodbe prebivalstva ob meji v specifičnih in za to regijo ključnih obdobjih nedavne zgodovine. Navdih za trilogijo je roman Josepha Rotha Kapucinska grobnica – izvrstna obravnava propada Avstro-Ogrske monarhije in porajanja nacizma skozi oči Franza Ferdinanda Trotte, po narodnosti Slovenca. Prva uprizoritev bo dramatizacija romana, druga bo umeščena v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, tretja pa bo obravnavala tukajšnji prostor v sodobnih časih.

Prva in tretja uprizoritev bosta nastali v produkcij Mittelfesta, druga, V iskanju izgubljenega jezika, pa v našem gledališču. Besedilo je napisal Goran Vojnović, režiser in izvrsten romanopisec – prejemnik treh kresnikov, režiral pa bo Janusz Kica, mojster pretanjenih uprizoritev klasičnih in sodobnih besedil. Predstava nas bo prestavila v čas, ko so povojne ideologije močno razdelile Italijo in Slovenijo, takrat sestavni del Jugoslavije. Skozi psihološki razrez likov in njihove družinske drame bomo stopili po poti spominov polpretekle zgodovine, njenih krivic in zamolčanih skrivnosti.

V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o nezanesljivosti spomina. Spomina, ki nas zapušča, spomina, ki nas zavaja, spomina, ki nas razdvaja. To je zgodba o nekoč in o danes, o preteklosti, ki ji ni uspelo postati preteklost, in o sedanjosti, ki jo duši preteklost.

Goran Vojnović