Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

ČAKALNICA. Projekt Oder za vse. Rotary klub Nova Gorica v sodelovanju s SNG Nova Gorica.

na sporedu

spletni nakup vstopnic

15. 6. 2010 ob 18.00. SNG Nova Gorica.. Za Izven.

»Torej. Grem čez igrišče. Tam na desni za visoko polomljeno ograjo dva grmička – en rumen in en bel. Pridem malo bližje. Rumen grmiček je smetnjak, bel pa …(smeh). Še dobro, da slabo vidim, saj je tako vse lepše.«



Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

Rotary klub Nova Gorica

Ministrstvo za kulturo Slovenije in Evropski Socialni Sklad



Oder za vse



ČAKALNICA



Besedilo po motivih pripovedi nastopajočih Blaž Valič in Gorazd Jakomini

Zasnova in režija Blaž Valič, Gorazd Jakomini in Tanja Skok

Luč Samo Oblokar



oder za vse avtorji



Nastopajo:

Matjaž Matjaž Volk

Darjo Brez, Afrodita Darjo Vogrič

Sonja, Plesalka Sonja Jež

Anja Anja Arčon

Slavko Slavko Trebše

Sandi Aleksander Grum

Irena Irena Mihelj

Luka Luka Campolunghi

Darjo Z Darjo Ščuka

Vladan Vladan Vukajlović

Kati Katarina Vrtačič

Špela Špela Čargo

Marina Marina Skok

Tolmač znakovnega jezika Mojca Komel



oder za vse skupina



Pisana skupina



Na odru se predstavi pisana skupina igralcev, med katerimi so slepi, gluhi, gibalno ovirani, taki z duševnimi težavami, slabovidni – pokažejo nam, da kljub različnosti s skupnimi močmi prav dobro vidijo, slišijo, plešejo, pojejo, igrajo in se predvsem odlično zabavajo in veliko smejejo.



Matjaž Volk je ljubiteljski kuhar, ki trenutno hujša, popotnik, potrošnik, pacient … nekakšen sprejemnik in oddajnik. Darjo Vogrič ne gre nikamor brez bele palice, zelo dobro pa se znajde tudi s kitaro ali s kroglo za kegljanje. Sonja Jež slika v vseh mogočih tehnikah, a še najraje akvarele, rada tudi pleše in posluša glasbo. Anja Arčon ima rada hribe, včasih pa napiše tudi kakšno pesem. Slavko Trebše je po duši umetnik, ljubitelj vsega lepega in dobrega, ki ga vleče v daljne kraje. Aleksander Grum ves čas nekaj dela. Se ne ustavlja, vedno ga zanima kaj novega. Irena Mihelj izkoristi vsako prosto minutko za pletenje. Vpisana je v norveško knjižnico, saj ji domače ne zadoščajo več. Luka Campolunghi rad fotografira. Darjo Ščuka sicer živi v Novi Gorici, a v srcu še vedno nosi svoj rodni Kras. Katarina Vrtačič rada šiva, skrbi za svojo muco Kiti in z veseljem stopi na odrske deske. Vladan Vukajlović rad spoznava ljudi in potuje –a ko ima čas za potovanja, nima denarja, ko pa ima denar, nima časa. Špela Čargo obožuje kriminalistične nanizanke in kot vsi dobri detektivi tudi sama dogajanje najraje opazuje bolj iz ozadja. Marina Skok vsak dan izve nekaj novega. Mojca Komel je tolmač znakovnega jezika. Klemen Lozar in Tomi Troha sta študenta multimedijskih tehnologij. Nastajanje predstave sta spremljala skozi objektiv kamere, sodelovala sta tudi pri snemanju in montaži video spotov, uporabljenih v predstavi.



»V tej skupini sem dobila več, kot sem iskala: brezskrbnost, edinstvenost vsakega trenutka, brezpogojno ljubezen ne glede na drugačnost – dobila sem njo, njega, tebe ... sebe.« (Marina)