Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

William Shakespeare

Sen kresne noči

A Midsummer Night's Dream

Brezčasna zgodba o merjenju ljubezni in moči, prepletanju resničnosti in utvar, kipenju sanj in igre

na sporedu

Za predstavo trenutno ni razpisanih terminov.

tehnika

  • Inspicient
    Simon Kovačič
  • Tonski mojster
    Stojan Nemec
  • Šepetalka
    Katja Robič

premiera

10. oktober 2002

o delu

Najbolj izvirna in pisana Shakespearova zgodnja komedija je po strukturi podobna večplastni torti – vsaka plast užitek zase, vse skupaj pa združene v polnost okusa vsega tega, kar smo in kar nas obdaja. Bližajoča se poroka oblastniškega atenskega vojvode z mitološko Amazonko … prigode mladih zaljubljencev, ki se soočajo s sladkostmi in pelinom ljubezenskih strasti … napori amaterskih igralcev, ki za poročno slovesnost pripravljajo uprizoritev ljubezenske zgodbe o Piramu in Tizbi (Shakespeare jo je povzel iz Ovidijevih Metamorfoz) … ter spor vilinskega para, ki uravnava makro in mikro kozmos – vse prepleteno v čudovito, meseno in hkrati poetično, ljubko in kruto igro, ki se iz brezčasnosti že štiristo let vedno znova utrinja na gledališke odre po vsem svetu.

 

Sijajna je pri Shakesperu zmeraj naglica ljubezni. Očaranost na prvi pogled, od prvega dotika rok se zaljubljenca dušita. Ljubezen pade nanju kot jastreb, ves svet izgine spred oči, ljubimca vidita samo drug drugega. Ljubezen pri Shakespearu napolni vse bitje, ta ljubezen je navdušenje in poželenje. /…/ Od vseh Shakespearovih iger je Sen najbolj erotična. In menda v nobeni tragediji ali komediji razen Troila in Kreside erotika ni tako brutalna. /…/ V silovitih in naglih kontrastih ljubezenske norije, ki jo je sprostila noč, in cenzure dneva, ki ukazuje vse spet pozabiti – v tem se zdi, da je Shakespeare najbolj moderen in novatorski. Koncept »življenje – sanje« nima tu v sebi ničesar od baročne mistike. Noč je ključ za dan.

Jan Kott

v medijih

Brezčasna zgodba o merjenju ljubezni in moči, prepletanju resničnosti in utvar, kipenju sanj in igre, je na novogoriškem odru zaživela v odličnem in prodornem prevodu Milana Jesiha in v zelo domisleni in aktualizirani interpretaciji režiserja Janusza Kice. Nedvomno velik poznavalec in ljubitelj velikega Shakespeara je s pomočjo scenografa Kasparja Zwimpferja naravnost izvrstno, na že skoraj asketskem, a vendar občudujoče izkoriščenem odrskem prostoru, nizal čudežne, mesene in hkrati poetične, ljubke in krute prizore. V njih so prepričljivi prav vsi igralci, ki suvereno in duhovito pred gledalci odstirajo večplastnost štirih zgodb in njih dražljivo prepletanje.

Tatjana Gregorič, Radio Koper, 11.10.2002  

 

Sen kresne noči v režiji Janusza Kice stilizira vodilne teme in motive - ljubezen, spolnost in erotiko. Sanje tako postanejo estetizirana prispodoba nagonov. Like, ki jih med spanjem obvladuje poželenje, spretno preigrava celotna igralska zasedba. Odigranih je nekaj imenitnih vlog, od dobrodušnega škrata ali hudičevega zlodeja, Oberona in Titanije, do Klobčiča, Tkalca oziroma Pirama.

Nina Jerman, Televizija Slovenija, 11.10.2002  

 

Čarobno. /…/  In po premieri je mogoče zapisati, da se je gostujoči režiser Janusz Kica ob že preverjeni duhoviti, sveži in gibki pesniški poslovenitvi Milana Jesiha znova potrdil kot tenkočuten poet gledališko razkošne in obenem selektivne odrske domišljije, s katero je v večjem delu prepričljivo stkal sanjsko neotipljiv ter očarljivo živ in stvaren odrski organizem in prizorov oziroma vzporednih zgodb ljubezni in sovraštva med pravljičnimi škrati in vilinskimi bitji ter ljudmi, in sicer v stalnem prelivanju med sanjami in resničnostjo, naravnim in umet(el)nim, materialnim in eteričnim.

Slavko Pezdir, Delo, 12.10.2002  

 

Ivo Barišič je zopet odličen! Prvaka vaškega gledališča, štorastega igralca in rokodelca Klopčiča, obsedenega z veličastnimi vlogami, ki jih z burkaškim zanosom in norim žarom v očeh deklamira svojim slaboumnim sotrpinom, je obikoval brezhibno. /../  Najdejavnejšega v pravljičnem svetu, pobalinskega škrata, je s skoraj kaskadersko drznostjo oblikoval Radoš Bolčina, ki je svoje telesne spretnosti izkoristil za prikaz bitja, ki ga naravne zakonitosti ne omejujejo.

Andraž Gombač, Primorske novice, 15.10.2002  

 

Letošnja “čudežna” sezona PDG, ki naj razkriva čudežne prvine v življenju in posredno v gledališki umetnosti, ne bi mogla imeti primernejšega prologa: mojstrsko stvaritev velikih igralskih in scenskih razsežnosti, kakršna je nastala Kiceva postavitev Sna. /…/ V pikolovsko izdelani predstavi z imenitno izpeljanimi liki prednjači izjemna moč Shakeseparovih verzov s čustvi, ki so univerzalna, brezčasna, zato dobro razumljiva, prijetno pa je prisotna tudi komična plat.

Iva Koršič, Novi glas, 17.10.2002  

 

Izjemno bogat dramaturško-uprizoritveni tloris je režiser Kica smotrno interpretiral ne s poenostavljanjem, marveč s čistim videnjem in hotenjem, da bi bile Shakespearove vizije in trditve gledalcu povsem razpoznavne, na drugi strani pa spet ne povsem čisto razmotane, vprašanja ostajajo brez odgovora in vodijo le v poglobljeno razmišljanje o tem, kje se spajajo meje našega empiričnega sveta z magičnim in mitološkim. Ker ljubezen je konec koncev prav to. Uprizoritev Primorskega dramskega gledališča je torej premišljeno in zrelo umetniško dejanje. /…/ Poudariti velja skupinsko igro celotnega ansambla PDG, ki je ustvaril dobro predstavo.

Marij Čuk, Primorski dnevnik, 17.10.2002    

nagrade

  • Janez Starina, Ivo Barišič, Danijel Malalan, Iztok Mlakar, Milan Vodopivec in Jože Hrovat - nagrada Žlahtni komedijanti festivala Dnevi komedije, Celje 2003
  • Janusz Kica - nagrada Žlahtni režiser festivala Dnevi komedije, Celje 2003 in Borštnikova nagrada za režijo, Maribor 2003
  • Alida Bevk - Borštnikova nagrada za mlado igralko za vlogo Vilinčka, Maribor 2003
  • Radoš Bolčina - nagrada Prešernovega sklada 2004, med drugim tudi za vlogo Škrata

festivali in gostovanja v tujini

• Dnevi komedije, Celje, 2003
• Mednarodni festival Spring Theatre Festival Thessaloniki, Solun, Grčija, 2003
• JDP, Beograd, Srbija in Črna gora, 2003
• Craiova Shakespeare International Festival, Craiova, Romunija, 2003
• 38. Borštnikovo srečanje, Maribor, 2003

tehnične opombe

* avtor posnete glasbe
** avtor v živo izvajane glasbe in korepetitor.

Tehnični vodja Andrej Kovačič; rekviziterja Aftero Kobal in Jožko Markič; odrski mojster Staško Marinič; vrviščarja Damir Ipavec in Ambrož Jakopič; odrski delavci Damijan Klanjšček, Jure Modic, Marko Nemec in Dean Petrovič; lučna mojstra Renato Stergulc in Marko Polanc; vodja frizersko-lasuljarske delavnice Maura Delpin; frizerka in lasuljarka Anka Strosar; garderoberke Mojca Makarovič (vodja), Jana Jakopič in Slavica Ličen; šivilje Nevenka Tomašević (vodja), Marinka Colja in Tatjana Kolenc; mizarji Boris Marc (vodja), Darko Fišer in Ivan Ipavec.

Prikaži celoten spored za predstavo

  • 18. 04. 2020 ob 22.00. Splet. Ogled predstave na spletu od 18. 4. dalje!